Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger se je v Washingtonu sestala z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem. Na srečanju so obravnavali vprašanja Ukrajine, Gaze in carinske politike, pri čemer je Meinl-Reisingerjeva izrazila razumevanje za politiko "America first", vendar zavrnila "America alone".

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo med 4. in 7. januarjem obiskal Kitajsko na svojem prvem državniškem obisku v tej državi. Po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap bo predsednik najprej obiskal Peking, kjer se bo 6. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, nato pa bo pot nadaljeval v Šanghaj. Obisk ima velik simbolni pomen, saj načrtujejo tudi ogled zgodovinskih prostorov začasne vlade Republike Koreje iz obdobja japonske kolonialne nadvlade. Uradni Seul je pred obiskom poudaril svojo zavezanost politiki ene Kitajske. Južnokorejski uradniki so v izjavah za javnost potrdili, da država vztraja pri spoštovanju tega načela, kar je bil tudi eden izmed ključnih pogojev, ki jih je Peking izpostavil med predhodnimi pogovori zunanjih ministrov obeh držav. Pričakuje se, da bodo pogovori med voditeljema osredotočeni na krepitev gospodarskega sodelovanja in stabilizacijo razmer v regiji, kjer se obe državi srečujeta z varnostnimi izzivi. Analitiki ocenjujejo, da poskuša Lee Jae-myung z obiskom uravnotežiti zunanjepolitične odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa nasloviti zgodovinska vprašanja, ki so pomembna za nacionalno identiteto Južne Koreje. Vrhunsko srečanje v Pekingu bo ključno za določitev prihodnje smeri diplomatskih odnosov v Vzhodni Aziji.

Pakistanske letalske oblasti so bangladeškemu nacionalnemu prevozniku Biman Bangladesh Airlines izdale dovoljenje za vzpostavitev neposredne letalske povezave med Dako in Karačijem. Začasno dovoljenje, ki ga je potrdil pakistanski urad za civilno letalstvo (CAA), velja do 30. marca 2026. Odločitev omogoča letalski družbi uporabo odobrenih poti skozi pakistanski zračni prostor, kar bo predvidoma okrepilo bilateralne odnose na področju letalstva. Uvedba neposrednih poletov je odgovor na naraščajoče povpraševanje potnikov po hitrejših povezavah med državama. Trimesečno začetno obdobje odobritve služi kot podlaga za dolgoročno sodelovanje, pri čemer si obe strani obetata lažjo logistiko in večjo dostopnost. Uradniki so poudarili, da gre za pomemben korak pri izboljšanju regionalne povezljivosti, ki bo koristil tako gospodarstvu kot potnikom, ki so bili doslej primorani uporabljati povezovalne lete preko tretjih držav.

Veleposlanik Slovaške, Gandel, je obiskal Državno revizorsko institucijo (DRI), kjer je bila glavna tema pogovorov sodelovanje med državama pri izboljšanju revizij trajnostnega razvoja. Senatorji DRI in veleposlanik Gandel so poudarili pomen nadaljnjega krepitve bilateralnih odnosov na področju revizije in možnost podpore slovaške vlade pri nadaljnjem razvoju DRI, s posebnim poudarkom na reviziji ciljev trajnostnega razvoja. Senator Branislav Radulović je Gandela seznanil, da sta vrhovni revizorski instituciji Slovaške in Črne gore decembra 2023 sklenili Memorandum o sodelovanju, kar kaže na pripravljenost obeh institucij, da z združenimi močmi prispevajo k večjemu vplivu revizije in mednarodnega sodelovanja.

Kitajski predsednik Xi Jinping bo v Pekingu gostil južnokorejskega predsednika Leeja Jae Myunga na štiridnevnem državniškem obisku, ki se bo začel v nedeljo. To bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019 in obenem prvo srečanje na državni ravni v letu 2026 za obe državi. Voditelja se bosta v ponedeljek na drugem srečanju v zadnjih dveh mesecih posvetila predvsem vprašanjem gospodarskega sodelovanja in varnostnim razmeram na Korejskem polotoku. Obisk odraža prizadevanja Pekinga za krepitev vezi s Seulom v obdobju zaostrenih odnosov z Japonsko zaradi vprašanja Tajvana. Na dnevnem redu pogovorov bodo ključne teme, kot so naložbe v oskrbovalne verige, digitalno gospodarstvo, podnebne spremembe in boj proti mednarodnemu kriminalu. Južna Koreja si prizadeva, da bi Kitajska prevzela konstruktivno vlogo pri iskanju preboja v odnosih s Severno Korejo in pri ponovnem zagonu dialoga o denuklearizaciji. Kljub prizadevanjem za otoplitev odnosov pa med državama ostajajo odprta vprašanja, vključno s kitajskimi enostranskimi posegi v Zahodnem morju in dolgotrajno kitajsko prepovedjo uvoza določenih kulturnih vsebin iz Južne Koreje. Predsednik Lee bo obisk sklenil v Šanghaju, kjer bo obiskal zgodovinsko lokacijo začasne južnokorejske vlade iz časa japonske kolonialne vladavine.

Njegova visokost emir Države Katar, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, se je srečal s kanclerjem Zvezne republike Nemčije Friedrichom Merzom. Glavna tema pogovorov so bili dvostranski odnosi med državama in načini za njihovo krepitev. Poleg tega sta se pogovarjala tudi o regionalnem in mednarodnem razvoju dogodkov.

Po tem, ko so začeli veljati 25- in 50-odstotni ameriški davki na indijske izdelke, so se pojavili različni odzivi. Draguljarji iz Gujarata pričakujejo le kratkoročne učinke. Kevin Hassett iz ameriškega Nacionalnega ekonomskega sveta je indijsko 'neomajnost' izpostavil kot razlog za uvedbo davkov, medtem ko je Arvind Kejriwal kritiziral premierja Modija zaradi domnevne izdaje indijskih kmetov in ga obtožil odstranitve 11-odstotne uvozne dajatve na ameriški bombaž.

Miloš Mašković, odbornik Evropske zveze v skupščini Glavnega mesta, je izjavil, da v Podgorici obstaja politična kriza zaradi nesoglasij glede izgradnje kolektorja v Botunu. Po njegovih besedah naj bi bili Demokratski fronti pomembnejši glasovi prebivalcev Botuna kot strateški cilji Črne gore glede vstopa v Evropsko unijo.

Indijska opozicija je v sredo od predsednika vlade Narendra Modija zahtevala uradno pojasnilo glede navedb kitajskega zunanjega ministra Wang Yi-ja, ki je zatrdil, da je Peking v letu 2025 posredoval pri vzpostavitvi premirja med Indijo in Pakistanom. Kitajski minister je v svojem letnem pregledu diplomacije izpostavil, da je Kitajska igrala vlogo mirovnega pogajalca pri reševanju majskega vojaškega spopada med sosednjima jedrskima silama. Te trditve so v neposrednem nasprotju z uradnim stališčem New Delhija, ki vztrajno zavrača vsakršno vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja z Islamabadom. Predstavniki indijske kongresne stranke in poslanec Asaduddin Owaisi so navedbe označili za žalitev indijske nacionalne varnosti in suverenosti. Po mnenju opozicije si Peking prizadeva za prevlado v Južni Aziji, medtem ko indijsko ministrstvo za zunanje zadeve poudarja, da je bila odločitev o prekinitvi ognja sprejeta izključno na ravni generalnih direktorjev vojaških operacij obeh držav. Poleg Kitajske je podobne trditve o posredovanju v preteklosti podal tudi ameriški predsednik Donald Trump, kar Indija prav tako vztrajno zanika.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif in zunanji minister Ishaq Dar sta opravila telefonske pogovore s savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom in zunanjim ministrom Faisal bin Farhanom. Sharif je poudaril potrebo po enotnosti znotraj muslimanske ume, oba voditelja pa sta izrazila vizijo obetavne prihodnosti za Pakistan in Savdsko Arabijo. Dar in Farhan sta razpravljala o regionalnih razmerah in izmenjala novoletne voščilnice.

Član Predsedstva BiH dr. Denis Bećirović se je v zgradbi Senata Republike Francuske srečal s senatorjem Rachidom Temalom, podpredsednikom Odbora za zunanje zadeve, obrambo in oborožene sile. Glavna tema pogovora je bilo krepitev celovite dvostranske sodelovalne vezi med Bosno in Hercegovino ter Francijo. Bećirović je poudaril, da je Francija močan prijatelj BiH, in izpostavil velik potencial za nadaljnje sodelovanje med državama.

Predsednik Romunije Nicușor Dan se je v Salzburgu srečal z avstrijskim kanclerjem Christianom Stockerjem. Oba sta poudarila interes za začetek novega poglavja v odnosih med državama s pomočjo političnega dialoga. Dan se je sestal tudi z guvernerko dežele Salzburg in se udeležil uradne otvoritve kulturnega festivala, kamor ga je povabil njegov avstrijski kolega. Romuni v Salzburgu so se zbrali, da bi pozdravili predsednika Romunije, kar kaže na pozitivno sprejetje njegove obisk.

Azerbajdžan in Somalija sta raziskovala širok spekter možnosti za sodelovanje na različnih področjih. Vsebina obeh člankov se osredotoča na ta bilateralna prizadevanja za krepitev odnosov med državama, pri čemer obe državi vidita priložnosti za vzajemno korist v prihodnosti.

Obisk francoskega predsednika Macrona v Sloveniji je potekal v znamenju krepitve gospodarskih vezi in bilateralnih odnosov, s poudarkom na partnerstvu na področju jedrske energije in izobraževanja. Medtem sta se Slovenija in Črna gora zavzeli za okrepljeno obrambno sodelovanje, kar je bilo poudarjeno na mednarodni obrambni izložbi SIDEC 2025 v Celju. Črna gora je s pomočjo Slovenije posodobila svoje oborožene sile z nakupom brezpilotnih letal.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v uradnih izjavah poudaril, da sta Peking in Moskva v letu 2025 dosegla pomemben napredek pri krepitvi vsestranskega strateškega partnerstva. Xi je izpostavil, da sta državi naredili samozavesten korak naprej pri usklajevanju svojih politik, kar po njegovih besedah pošilja močan signal mednarodni skupnosti o prevladi miru in pravičnosti. Kitajski voditelj je izrazil trdno namero za nadaljnji razvoj odnosov z Rusijo, ki temeljijo na tesnem sodelovanju na različnih področjih. Po navedbah kitajskega vrha so odnosi med državama v letu 2025 postali še močnejši steber stabilnosti v globalnem političnem prostoru. Xi je v svojem nagovoru poudaril, da bosta ljudstvo in pravičnost pod skupnim vodstvom obeh velesil zagotovo zmagala, kar nakazuje na tesno usklajenost interesov obeh držav v nasprotovanju zahodnim pritiskom. Razvoj partnerstva ostaja ena ključnih prednostnih nalog kitajske zunanje politike tudi v prihodnje.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal božična in novoletna voščila številnim tujim državnikom, pri čemer je iz seznama prejemnikov v Evropski uniji izpustil večino voditeljev. Iz Kremlja so sporočili, da so bili med redkimi evropskimi prejemniki novoletnih poslanic slovaški premier Robert Fico, madžarski predsednik vlade Viktor Orbán in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ruski predsednik je voščilo naslovil tudi na novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izbor prejemnikov odraža trenutna diplomatska zavezništva in napetosti med Rusijo in Zahodom. Medtem ko so odnosi z večino članic Evropske unije zaradi ruske agresije v Ukrajini na najnižji ravni, Putin ohranja stike z voditelji, ki zagovarjajo bolj nevtralno ali Moskvi naklonjeno politiko. Fico in Orbán sta v preteklosti večkrat pozvala k normalizaciji odnosov in mirnemu reševanju sporov, kar Kremelj interpretira kot konstruktivno držo. Vključitev Donalda Trumpa na seznam pa nakazuje na pričakovanja Moskve glede morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki po njegovem nastopu mandata.

Vietnamski premier Pham Minh Chinh se je v Johannesburgu srečal z južnoafriškimi organizacijami in podjetji s ciljem spodbujanja gospodarskega sodelovanja. Pozval je k okrepitvi poslovnih vezi med državama za skupne uspehe. Vietnam in Južna Afrika sta dvignila dvostranske odnose na raven strateškega partnerstva. Premier Chinh se je srečal tudi z južnoafriškim podpredsednikom Paulom Mashatilejem.

Ruski predsednik Vladimir Putin in iranski predsednik Masud Pezeškian sta v torkovem telefonskem pogovoru podrobno pregledala trenutno stanje bilateralnih odnosov in napredek pri izvajanju skupnih sporazumov. Voditelja sta poudarila pomen nadaljnje širitve sodelovanja med Moskvo in Teheranom na različnih področjih, kar sledi predhodnim prizadevanjem obeh držav za vzpostavitev tesnejših strateških vezi. Pogovori so bili osredotočeni na pregled strateških dogovorov, ki so bili sklenjeni v zadnjem obdobju, pri čemer sta obe strani izrazili zadovoljstvo nad dinamiko implementacije projektov. Srečanje na daljavo predstavlja nadaljevanje intenzivnega dialoga, ki vključuje tako vprašanja regionalne varnosti kot tudi gospodarsko povezovanje v luči spreminjajočih se mednarodnih okoliščin.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izrazil pričakovanje, da bo Črna gora naredila nadaljnje korake pri reševanju odprtih bilateralnih vprašanj, kot so vprašanje pogrešanih oseb, odškodnine za hrvaške internirance in status šolskega broda Jadran. Plenković je poudaril, da o teh vprašanjih redno komunicira s črnogorskima voditeljema, Jakovom Milatovićem in Milojkom Spajićem, ter da si želijo rešiti odprta vprašanja v duhu dobrososedskih odnosov.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob vstopu v novo leto izmenjala praznična voščila, pri čemer sta poudarila zavezanost k nadaljnjemu razvoju strateškega partnerstva med državama. Xi Jinping je v svojem sporočilu izrazil pripravljenost na tesno sodelovanje s Putinom za zagotovitev stalnega napredka v bilateralnih odnosih, ki so se v zadnjih letih močno okrepili. Voditelja sta v izmenjavi sporočil izpostavila pomen stabilnosti in skupnega nastopa na mednarodnem prizorišču. Dogodek odraža trend krepitve vezi med Pekingom in Moskvo v času zaostrenih globalnih geopolitičnih razmer. Kitajska stran je poudarila, da namerava s Rusijo graditi na preteklih uspehih in razširiti sodelovanje na področjih gospodarstva, varnosti in kulture, kar utrjuje njuno zavezništvo kot protiutež zahodnim vplivom.